1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:čarovnica ga je začarala, zato se samo smeje // s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega:začarati princa v žabo
2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja:ta ženska ga je čisto začarala / njena lepota jih je začarala
začáran -a -o
1. deležnik od začarati:začarano mesto; to bitje je začarano; gledala sta se kakor začarana
2. ekspr., v zvezi začarani krogproces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke:rešiti se iz začaranega kroga; biti ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu / začarani krog misli