• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

začétništvo -a s (ẹ̑) 

  1. 1. dejstvo, da je kdo začetnik: igralki se pozna začetništvo; svoj neuspeh pojasnjuje z naglico in začetništvom
  2. 2. lastnost, značilnost začetniškega: romanu so očitali začetništvo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek