začíniti -im dov. (ī ȋ) dodati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus: začiniti jed; začiniti solato s kisom in čebulo; preveč začiniti; pren., ekspr. začiniti pogovor z duhovitostmi

začínjen -a -o 

  1. 1. deležnik od začiniti: preveč začinjene jedi
  2. 2. ekspr. nespodoben, nedostojen: začinjena zgodba; začinjena namigovanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek