začrtávati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. s črto, črtami delati: s šestilom je začrtaval kroge; začrtavati kroj na blago
  2. 2. s črto, črtami označevati: začrtavati smer gibanja ladje; na hlod je začrtaval, kje naj se razžaga
  3. 3. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: ladja začrtava dolgo brazdo na gladini
  4. 4. publ. določati, oblikovati: na konferenci začrtavajo dokončno mejo med državama

začrtávati se ekspr. kazati se v obrisih: v daljavi se je začrtaval gozd



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek