• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

začvekáti -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati: začvekal je nekaj o nujnih opravkih in odšel

začvekáti se zareči se, zagovoriti se: pazi, da se ne boš pred njimi začvekal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek