• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zadáhel -hla -o [əu̯] prid. (á) 

  1. 1. ki ima zadah: zadahel kruh
  2. 2. star. zatohel: na pomlad so ovce zapustile zadahlo stajo; pren. zadahle razmere v domovini so mu preprečevale vrnitev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek