zadáti -dám dov., 2. mn. zadáste in zadáte; zadál (á) 

  1. 1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega: zadati komu globoke rane / požar je zadal posestnikom veliko škode; pren. vojna je zadala državi neštete rane
  2. 2. publ. dati, naložiti: zadati komu nalogo / zadati si cilj določiti, postaviti
    ● 
    star. zadal je besedo, da bo izpolnil obljubo dal je besedo; zadati udarec star. zadati komu udarec udariti ga; star. zadati komu smrtni udarec ubiti ga, usmrtiti ga (z udarcem); publ. ti ukrepi so gospodarstvu zadali težek udarec so ga zelo prizadeli

zadáti se star. dati se najeti za opravljanje določenega dela za plačilo: zadati se za hlapca; zadati se za vse leto / zadati se novemu gospodarju

zadán -a -o: zadane udarce je pogumno prenesel; zadana naloga



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek