zadeževáti -újem [dəždov. (á ȗnav. 3. os. 

  1. 1. brezoseb. začeti deževati: ob pravem času je zadeževalo; v presledkih je zadeževalo
  2. 2. ekspr. v veliki količini pasti, razsuti se: nit se je pretrgala in biseri so zadeževali po tleh / udarci so kar zadeževali po njem; pren. z vseh strani so zadeževala povabila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek