• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zadímiti -im dov. (ī ȋ) narediti, da je kje polno dima: kadilci so prostor zadimili

zadímiti se knjiž. zakaditi se: ogenj se je ob nalivu zadimil / jed na mizici se je zadimila

zadímljen -a -o 

  1. 1. deležnik od zadimiti: zadimljen zrak; zadimljena soba
  2. 2. črn, umazan od dima; zakajen: zadimljen predor; zadimljeno steklo; prisl., v povedni rabi: v votlini je zaradi ognja zadimljeno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek