• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zadoščeváti -újem nedov. (á ȗ) zastar. zadoščati, zadostovati: njegovo znanje zadoščuje

zadoščujóč -a -e zadosten: ugotavljati kaj z zadoščujočo točnostjo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek