1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo:zadovoljevati nagone, potrebe; zadovoljevati želje po igri, plesu / zadovoljevati zahteve, publ. zahtevam izpolnjevati jih, ustrezati jim
2. delati, povzročati, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam:delo ga zadovoljuje; površen odgovor ne zadovoljuje pravega raziskovalca / publ.: poslano blago nas ne zadovoljuje s poslanim blagom nismo zadovoljni; učbenik zaradi številnih strokovnih napak ne zadovoljuje nima ustreznih kvalitet
3. povzročati, omogočati, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti:zadovoljevati svojega partnerja
zadovoljeváti se z orodnikombiti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje:zamudniki se bodo morali zadovoljevati s slabšimi sedeži
zadovoljujóč -a -e:nadaljevati delo, zadovoljujoč se z delnimi uspehi; zadovoljujoča domačnost ●publ. izid meddržavnih razgovorov je zadovoljujoč zadovoljiv
Dostopnost