• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zafrkávati -am nedov. (ȃ) pog. 

  1. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga: zafrkavati naivnega, varanega moža
  2. 2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: zafrkavati podrejene; vsak dan ga hodi kontrolirat in zafrkavat
    ●     star. zafrkavati klobuk zavihovati

zafrkávati se 
  1. 1. šaliti se, norčevati se: rad se zafrkava; on misli resno, ti pa se samo zafrkavaš
  2. 2. mučiti se, truditi se: celo uro sem se zafrkaval s popravilom / ne bom se več zafrkaval s teboj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek