zagátiti -im dov. (á ȃ) star. zamašiti, zapreti: zagatiti luknjo s papirjem / vozovi so zagatili ozko pot

zagátiti se zaustaviti se, zagozditi se: ladja se je zagatila med kosi ledu; voz se je zagatil na ozkem prehodu / hrana se mu je zagatila v grlu

zagáčen in zagáten -a -o: cesta, zagačena z vozovi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek