zagíbati -ljem tudi -am dov., zagibála (ī) 

  1. 1. povzročiti, narediti, da se kaj premakne sem in tja: veter je zagibal veje // povzročiti, narediti, da kaj vzvalovi: zagibati vodno površino; pren., ekspr. to je zagibalo pesniškega duha
     
    redko množica je zagibala je vzvalovila, zavalovila
  2. 2. narediti nekaj gibov, premikov: bolnik je s težavo zagibal; zagibati z ustnicami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek