zahotéti se -hóčem se dov., zahôti se zahotíte se; zahôtel se zahotéla se (ẹ́ ọ́s smiselnim osebkom v dajalniku 

  1. 1. izraža nastop volje, želje osebka, da sam uresniči dejanje:
    1. a) z nedoločnikom zahotelo se mu je peti, plesati; elipt. zahotelo se mu je ven
    2. b) z odvisnim stavkom zahotelo se mu je, da bi šel domov
  2. 2. izraža nastop želje, da se kaj dobi: zahotelo se mu je pijače, veselega življenja
    ● 
    star. zahotel je dokončati delo hotel; star. dobil je, kar si je zahotel si je zaželel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek