• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zahŕbten -tna -o prid. (ȓ) 

  1. 1. ki skrivaj naredi kaj slabega: zahrbten človek; zahrbten je in hinavski / zahrbten značaj / imeti zahrbtne namene; zahrbtna misel; zahrbtno dejanje
  2. 2. ekspr. navidezno nenevaren: zahrbten ovinek; to je zahrbtna reka / zahrbtno orožje / zahrbtna bolezen

zahŕbtno prisl.: zahrbtno govoriti, ravnati; zahrbtno napasti, ubiti koga



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek