zajésti -jém dov., 2. mn. zajéste, 3. mn. zajedó tudi zajéjo; zajéj in zajèj zajéjte; zajédel zajédla, stil. zajèl zajéla (ẹ́) 

  1. 1. ekspr. porabiti, zapraviti za jed, hrano: zajedel je ves denar; vse je zajedel in zapil / sin ga bo zajedel mu bo porabil, zapravil imetje za jed, hrano
  2. 2. ekspr. prebiti, preživeti zlasti v uživanju jedi, hrane: večino časa zaje in zapije

zajésti se s prislovnim določilom 
  1. 1. z jedenjem, grizenjem prodreti v kaj: črv se zaje v jabolko / klop se zaje v kožo / redko med pretepom se je zajedel v njegovo roko zagrizel; pren., ekspr. dvom se zaje v človeka
  2. 2. prodreti v kaj trdega: sveder se zaje v desko; plug se zaje v zemljo / psu se je ovratnica zajedla v vrat; vrv se je zajedla v roke / reka se je zajedla v skalna tla
  3. 3. priti skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah se zaje v preprogo; črnilo se zaje v tla / kislina se zaje v kožo / neprijeten vonj se je močno zajedel v obleko
    ● 
    ekspr. naselje se je zajedlo v polja je seglo

zajéden -a -o: v pobočje zajedena steza; veriga, zajedena v roke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek