zajókati tudi zajokáti -am, in zajókati tudi zajokáti -jóčem, in zajókati se tudi zajokáti se -am se, in zajókati se tudi zajokáti se -jóčem se dov., zajókajte (se) tudi zajokájte (se) in zajóčite (se) (ọ́ á ọ́)
1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi:otrok je zajokal in utihnil; zajokati od bolečine, jeze, sreče, žalosti; zajokati ob slovesu; ekspr. bridko, milo zajokati; glasno, tiho zajokati / ni se še vrnil, je zajokala // začeti jokati:ko je izvedela žalostno novico, je neutolažljivo zajokala
2. knjiž., ekspr. dati joku podobne glasove:kitara, violina je zajokala; zvonovi so zajokali ● ekspr. pri njih je včeraj zajokal tretji sin se je rodil
zajókan -a -o nar. vzhodnoobjokan:zajokan obraz; zajokane oči / vrnil se je žalosten in zajokan