• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zakáčiti -im dov. (á ȃ) knjiž. zapeti, zatakniti: zakačil je grablje ob korenino; zakačiti se za skalo
● knjiž. pazi, da te ne zakači kaka patrulja ujame, prime



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek