1. zaradi močnega vretja se dvigniti:juha, mleko zakipi; brezoseb. v loncu je zakipelo
2. ekspr. zaradi določene sile se strmo dvigniti, pri čemer nastane vretju podobno gibanje:ob eksploziji voda zakipi / valovi zakipijo // strmo se dvigniti, vzpeti:v daljavi zakipijo v nebo stolpnice / gozdovi zakipijo do zasneženih grebenov
3. ekspr. nahitro pojaviti se v veliki meri:na travnikih je zakipela pomlad / v njem je zakipelo divje sovraštvo // doseči zelo visoko stopnjo določenega duševnega stanja:od razburjenja je zakipel / v meni je zakipela kri / srce ji zakipi v močni ljubezni
4. ekspr. razjeziti se, razburiti se:ni zakipel, le užaljeno je molčal / tako ne gre, je zakipel