zakládnik -a (ȃ) 

  1. 1. kdor skrbi, je odgovoren za zakladnico: zakladnik je odprl zakladnico
  2. 2. knjiž., v nekaterih državah zakladni minister: zakladnik je član vlade / državni zakladnik
  3. 3. star. kdor vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle; blagajnik: zakladnik jim je izplačal njihov delež; zakladnik društva
    ♦ 
    zgod. zakladnik v fevdalizmu uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, ki upravlja zakladnico in premoženje fevdalca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek