zaklépati -am nedov. (ẹ̑) dajati mehanizem ključavnice v tak položaj

  1. a) da se kaj ne da odpreti: ko je zaklepal, je zlomil ključ / zakaj ne zaklepaš vrat
  2. b) da kaj ne more več delovati: zaklepati volan // s takim dejanjem delati
  3. a) da notranjost česa ni dostopna: zaklepati predale / trgovine čez opoldne zaklepajo zapirajo
  4. b) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zaklepati denar v omaro
  5. c) da se komu onemogoči dostop do česa: kruh ji zaklepajo / pred njim so morali vse zaklepati; pren., ekspr. zaklepati skrivnost pred ljudmi
  6. č) da kdo mora ostati, kjer je: otroka zaklepajo v sobo
    ● 
    knjiž., ekspr. njegova usta zaklepa molk molči

zaklépati se z zaklenitvijo vrat onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor: kadar je sam doma, se zaklepa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek