zaklétev -tve ž (ẹ̑) 

  1. 1. po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: ob zakletvi se je drevo posušilo // posledica, učinek tega izreka: rešiti se zakletve // beseda, besede, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: izgovoriti zakletev
  2. 2. ekspr. odločitev, sklep glede česa, podkrepljen s kletvijo: uresničiti zakletev
    ● 
    zastar. vojaška zakletev vojaška prisega, slovesna izjava



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek