1. star. zelo prositi, rotiti:z dvignjenimi rokami ga je zaklinjala; zaklinjal jo je, naj mu ne dela težav / na najino ljubezen, pri najini ljubezni ti zaklinjam, da mi pomagaš
2. po ljudskem verovanju izrekati besedo, besede, ki povzročajo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost:zaklinjati sonce, da ne sveti
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč:zaklinjati zle duhove, točo
zaklínjati se ekspr.podkrepljeno s kletvijo izražati svojo odločitev, sklep glede česa:vsi so se zaklinjali, da bodo pomagali / zaklinjati se na svojo čast / nisem bil tam, hudiča, se je zaklinjal ● star. zaklinjati se na evangelij prisegati
zaklinjáje:prepričal jo je, zaklinjaje se na njuno prijateljstvo
zaklinjajóč -a -e:zaklinjajoč se na svojo poštenost, jih je pregovoril
Dostopnost