• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zaklobuštráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. 

  1. 1. (govorno, miselno) zamešati, pomešati: vse si zaklobuštrala
  2. 2. počasi, okorno iti, stopiti: ko je zaklobuštral v vežo, je prižgala luč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek