zakoníčiti -im dov. (í ȋ) redko dati čemu koničasto obliko: žival napne telo in ga zakoniči
zakoníčiti se prodreti, zariti se v kaj s konico in tam ostati: igla se je zakoničila v kožo / četa se zakoniči v sovražnikove vrste
zakoníčen -a -o: zakoničena steklena cevka
Dostopnost
Dostopnost