1. ekspr. narediti, povzročiti, da se kdo notranje, čustveno tesno poveže s čim:zakoreniniti naseljence; zakoreniniti se v mestu / ljudje so se zakoreninili v zemljo // narediti, povzročiti, da se kaj globlje, trajneje poveže s čim, ustali v čem:zakoreniniti nove nazore v človeka; nova oblast se še ni zakoreninila / če se napake zakoreninijo, jih je težko izkoreniniti
2. ekspr. narediti, povzročiti, da dobi kaj v čem osnovo, izhodišče:zakoreniniti svoja dela v ljudskih motivih
zakoreníniti se s koreninami povezati se s podlago:drevo, rastlina se zakorenini
zakorenínjen -a -o:v domačo zemljo, v stvarnosti zakoreninjen pisatelj; zakoreninjen potaknjenec; zakoreninjene navade