zakóžen -žna -o prid. (ọ̑zastar. 

  1. 1. podkožen: zakožno gnojno vnetje
  2. 2. velik, hud: zakožen sovražnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek