zakréhati -am dov. (ẹ̄ekspr. 

  1. 1. močno in hripavo zakašljati: bolnik, starec spet zakreha // slabš. zakašljati: da mi zdaj nihče ne zakreha
  2. 2. oglasiti se z močnim, hripavim glasom: divji petelin, šoja zakreha
  3. 3. reči, povedati z močnim, hripavim glasom: čemu bi zapravljali denar, je čemerno zakrehal

zakréhati se zasmejati se z močnim, hripavim glasom: veselo, zadovoljno se zakrehati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek