• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zakváčiti -im dov. (á ȃ) knjiž. 

  1. 1. s kavljem zapeti, se povezati: gusarji so zasledovano ladjo zakvačili in jo potegnili k sebi
  2. 2. zapeti, zatakniti: zakvačiti prste za naramnice / prosti konec vrvi zakvačiti v kavelj vlečnega vozila

zakváčiti se zapeti se, zatakniti se: srajca se mu zakvači za vejo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek