zalebdéti -ím dov. (ẹ́ í) 

  1. 1. pojaviti se, obmirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: z drevesa je odpadel list in zalebdel v zraku
  2. 2. knjiž. pojaviti se v mislih, predstavah koga: v duhu, pred očmi mu zalebdijo obrazi znancev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek