zalezováti -újem tudi zalézovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́)
1. prizadevati si priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga:lovec zalezuje gamsa, divjega petelina / gad, mačka zalezuje miš / ves dan zalezovati sovražnika, tihotapce / če bi nas zalezovali, bi nas čakali tule // prizadevati si priti v stik s kom z namenom uresničiti ljubezenske želje, zadovoljiti spolne potrebe:zalezovati dekle; zalezuje jo, ko moža ni doma
2. skrivaj, pritajeno opazovati koga z namenom nadzorovati ga:kljub temu, da so ga povsod zalezovali, je nenadoma izginil
3. nav. 3. os., ekspr. s skorajšnjim začetkom, majhno stopnjo svojega pojavljanja spravljati koga v kako neugodno, nezaželeno stanje:dan zalezuje ubežnika / naduha, spanec ga zalezuje / dvom, vest me zalezuje