zalopútniti -em dov. (ú ȗ) 

  1. 1. glasno zapreti, zlasti vrata: zaloputniti naoknice; jezno zaloputniti z vrati / zaloputniti pokrov klavirja
  2. 2. ekspr. dati močen, zamolkel glas: v vetru so zaloputnile naoknice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek