zalotíti in zalótiti -im, stil. zalotíti -ím dov., zalótil (ī ọ́; ī í)
1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju:zalotiti tatu, vlomilca; zalotiti koga pri kraji; zalotiti učenca pri prepisovanju / zalotil jo je, kako brska po njegovih predalih ●zalotil ga je na laži ujel
2. star. dobiti, najti:prijatelja je zalotil v živahnem pogovoru / le redko ga zalotiš v gostilni naletiš nanj, ga srečaš
3. ekspr. dobiti, presenetiti:pohiteti moramo, da nas ne zaloti tema; na poti jih je zalotila nevihta / sredi priprav na potovanje ga je zalotila smrt je umrl
zalotíti se in zalótiti se, stil. zalotíti senepričakovano zavedeti se česa:zalotiti se ob misli na smrt; zalotiti se pri razmišljanju o problemu; zalotil se je, da jo ima že dolgo rad
zalóten -a -o:zaloteni vohuni; biti zaloten pri kaznivem dejanju