zamámljati -am nedov. (áknjiž. 

  1. 1. vzbujati pri kom močno željo, poželenje po čem: zamamljalo jih je bogastvo
  2. 2. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti; omamljati: vino in ples sta jih zamamljala; zamamljati z lepimi besedami
    ● 
    knjiž. opera je stoletja zamamljala poslušalce prevzemala, navduševala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek