1. dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre:zamašiti razpoke, špranje; zamašiti luknjo s papirjem / zamašiti steklenico z zamaškom / ekspr. zvezali so ga in mu zamašili usta / ekspr. z obema rokama si je zamašil ušesa
2. z nabiranjem, kopičenjem na določenem mestu onemogočiti prehod, pretok:blato, listje je zamašilo kanal / kamen je zamašil cev
3. ekspr., navadno v zvezi z luknja, vrzelnarediti, da pride kaj v majhnih količinah tja, kjer tega kljub potrebi, nujnosti ni dovolj:zamašiti luknje v ansamblu; zamašiti vrzeli v izobrazbi ● nizko z eno besedo mu je zamašil gobec mu onemogočil ugovarjanje; pog. s tem denarjem bom zdaj zamašil vsaj nekaj lukenj poravnal nekaj dolgov; pog., ekspr. zamašiti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati
zamašíti se postati neprehoden, nepretočen zaradi nabiranja, kopičenja kake snovi, predmetov na določenem mestu:jašek za smeti se pogosto zamaši; kanal se je zamašil z odpadki, s peskom / žila se zamaši
zamašèn -êna -o:imeti zamašen nos; odtok je zamašen; s plutovinastim zamaškom zamašena steklenica
Dostopnost