zameštráti -ám [mešinməšdov. (á ȃekspr. 

  1. 1. (govorno, miselno) zamešati, pomešati: vse je zameštral / zameštrali so vse datume; v glavi se mu je vse zameštralo
  2. 2. zaplesti, zavozlati: zameštrati vrvi; trakovi so se zameštrali

zameštrán -a -o: zameštran klobčič; zameštran položaj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek