• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zamétati2 -am nedov. (ẹ̑) star. 

  1. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč: staro pohištvo zametajo
  2. 2. odklanjati, zavračati: zametati darila / zametati novo vero
    ●     star. vse življenje so ga zametali zapostavljali, zaničevali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek