• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zamevljáti -ám dov. (á ȃ) 

  1. 1. večkrat premakniti ustnice: izbuljil je oči od začudenja in zamevljal / starka je zamevljala z ustnicami, spregovoriti pa ni mogla
  2. 2. ekspr. zamrmrati, zamomljati: nekaj je zamevljal sam pri sebi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek