zamigetáti -ám stil. -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) 

  1. 1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja: v vetru so zamigetali listi / zamigetati s prsti zamigati
  2. 2. ekspr. začeti migetati: na nebu so zamigetale zvezde
    ● 
    pred očmi mu je zamigetalo zaradi slabosti, bolezni se mu je zazdelo, da se mu pred očmi vse premika, maje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek