1. ekspr. povzročiti, da kaj ne raste več, se ne razvija več:alge zamorijo drugo rastlinstvo / hud mraz zamori mrčes
2. ekspr. povzročiti, da kdo česa ne čuti več, nima več:težave niso mogle zamoriti njegove vedrine; zamoriti komu veselje do dela; zamoriti v otroku ustvarjalnost
3. slabš. s svojim govorjenjem, zahtevami povzročiti občutek neugodja, nejevolje:zamoril je vso družbo; grem, preden me do konca zamoriš / zamoril nas je z branjem svojih pesmi
zamorjèn -êna -o
1. deležnik od zamoriti:zamorjene želje; v njegovi družbi je zmeraj zamorjena; zamorjeno upanje
2. pog. zagrenjen, brez volje do življenja:zamorjen človek; biti, postati zamorjen; prisl.: zamorjeno gledati, poslušati
Dostopnost