zamotovíliti -im dov. (í ȋekspr. 

  1. 1. počasi, nerodno iti, stopiti: zamotovilil je proti postelji; zamotoviliti po sobi
  2. 2. narediti nekaj nerodnih, neurejenih gibov: zamotovilil je, kakor da jo hoče poljubiti / zamotoviliti z rokami po zraku

zamotovíliti se 
  1. 1. zaplesti se: zamotoviliti se v trnje / zamotoviliti se v protislovja
  2. 2. počasi, nerodno priti kam: zamotovilil se je na sedež



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek