• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zamračíti -ím dov., zamráčil (ī í) knjiž. 

  1. 1. narediti mrko, neprijazno: ta misel mu je zamračila obraz; ob teh besedah se mu je zamračilo čelo / spletke so mu zamračile zadnja leta življenja
  2. 2. narediti nejasno, zmedeno: novica mu je zamračila duha; spomin se mu je zamračil
  3. 3. redko narediti mračno, temno: oblaki so zamračili nebo; soba se je zamračila
    ●     knjiž. um se mu je zamračil postal je duševno bolan

zamračíti se brezoseb. zmračiti se: vrnil se je, ko se je zamračilo

zamračèn -êna -o 
  1. 1. deležnik od zamračiti: od jeze zamračen obraz; pokrajina je bila zamračena
  2. 2. ki vsebuje, izraža mrkost, neprijaznost: prestrašili so ga njegovi zamračeni pogledi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek