zamúdnik -a (ȗ) 

  1. 1. kdor pride kam pozneje, kot je določeno: čakajo, če bo prišel še kak zamudnik; zamudniki motijo pouk
  2. 2. kdor ne naredi česa v času, kot se predvideva, pričakuje: obljubili so jim rok za zamudnike
  3. 3. kdor naredi kaj pozneje kot drugi: pri oblikovanju lastne suverene države smo zamudniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek