1. s svojim delovanjem povzročati, da kaj prihaja kam:burja zanaša sneg na podstrešje; brezoseb. dim, prah iz tovarne zanaša daleč naokrog // z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom:ranjence so zanašali v varno zavetje
2. noseč premikati en del česa v drug položaj, v drugo smer:zanašati omare proč od zidu // z delovanjem povzročati, da se kaj oddalji od prave smeri, začrtane poti:močen tok zanaša plavalca od obale; veter je zanašal ladjo proti čerem / brezoseb.: na poledeneli cesti je začelo avtomobil zanašati; zanašati v desno; pren. pri pripovedovanju ga je nehote zanašalo, da je kaj dodal, olepšal // brezoseb. povzročati tako oddaljitev zaradi izgube ravnotežja:zaradi popite pijače ga je zanašalo; ekspr. plesalci so se vrteli, da jih je kar zanašalo / ekspr. soseda že navsezgodaj zanaša je pijan
3. povzročati tako močen čustveni odziv pri kom, da nehote naredi kaj drugače, kakor hoče, želi:navdušenje ga zanaša; brezoseb. govornika večkrat zanaša
4. delati, povzročati, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo:zanašati razdor, strah, zmedo med ljudi / popotniki so zanašali k nam nove bolezni
5. star. prizanašati:nič ji ne zanašaj, naravnost ji povej; smrt nikomur ne zanaša
zanášati se v zvezi z nabiti prepričan, da kdo dela, ravna tako, kakor je najbolje, primerno, zaželeno:nanj se ne moremo zanašati; preveč se zanaša na prijatelje; ekspr. slepo se zanašati na koga // pri svojem ravnanju zelo upoštevati kako lastnost, stanje:zanašati se na izkušnje, sposobnosti; zanašati se na obljube; ekspr. zanašati se le na svoje noge in glavo / zanašati se na to, da bo kdo drug opravil delo
zanašáje:izzivali so, zanašaje se na urnost svojih nog
zanašajóč -a -e:ni se bal prihodnosti, zanašajoč se na svojo delavnost; vse se je naučila, ne zanašajoč se, da ne bo vprašana; visoko zanašajoče čustvo
zanášan -a -o:začel je plavati, zanašan od deroče reke
Dostopnost