• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zaničljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki izraža zaničevanje: zaničljiv glas, izraz, pogled, vzdih; odgovoril mu je z zaničljivim smehom / zaničljiva beseda / zaničljiv pomen vzdevkov
  2. 2. ki zaničuje: bili so prijazni in prav nič zaničljivi

zaničljívo prisl.: zaničljivo govoriti o čem; zaničljivo pogledati koga



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek