• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zaníkrn -a -o prid. (ī) 

  1. 1. slabš. neskrben, malomaren: fant je zanikrn; zanikrna gospodinja; nediscipliniran in zanikrn / zanikrni starši / zanikrno opravljanje službe
  2. 2. slabš. zanemarjen, umazan: neobrit, zanikrn moški / zanikrna obleka neurejena // majhen, zanikrn kraj; zanikrna gostilna
  3. 3. slabš. ničvreden, malovreden: to so zanikrni ljudje, izogibaj se jih; družiti se z zanikrnimi ženskami / kot psovka sram te bodi, paglavec zanikrni / tam raste samo zanikrno goščavje
  4. 4. nar. slabo razvit, zaostal v rasti: zanikrn otrok / zanikrna žival / zanikrna rastlina

zaníkrno prisl.: zanikrno opravljati delo; biti zanikrno oblečen, počesan



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek