zaostrováti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. ekspr. delati kaj strožje: cenzuro so vedno bolj zaostrovali
  2. 2. ekspr. delati kaj večje, intenzivnejše: zaostrovati disciplino / zaostrovati boj
  3. 3. ekspr. delati kaj bolj napeto, težavno: zaostrovati odnose s kom

zaostrováti se 
  1. 1. ekspr. postajati ožji, bolj koničast: brada se mu zaostruje
  2. 2. ekspr. postajati strožji: poteze na obrazu se ji z leti zaostrujejo
  3. 3. knjiž. postajati bolj sposoben za sprejemanje dražljajev: vid se mu zaostruje
  4. 4. ekspr. postajati hujši, večji: nesoglasja se zaostrujejo
  5. 5. ekspr. postajati bolj napet, težaven: politični položaj se zaostruje; razmere se zaostrujejo

zaostrujóč -a -e: zaostrujoča se nasprotja med velesilami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek