• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zapeljáva -e ž (ȃ) glagolnik od zapeljati: zapeljava vozila čez sredino cestišča / zapeljava mladoletnikov v zločin



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek