zapéti -pnèm dov., zapél; nam. zapét in zapèt (ẹ́ ȅ) 

  1. 1. dati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu: zapeti gumb, zaponko / zapeti zadrgo // narediti, da sta konca, dela česa z gumbi, zaponko povezana drug z drugim: zapeti jermen, pas; zapeti plašč; zapeti si čevlje, suknjič / zapela je otroka in ga zavila v plet; vstal je in se zapel // pripeti: zapeti psa na jermen; zapeti se na vrtiljaku
  2. 2. prijeti kaj s kakim predmetom tako, da ostri del prodre vanj: zapeti plavajoč predmet s kavljem; zapel je trščico s šivanko in jo izvlekel
    ♦ 
    rib. zapeti ribo povzročiti, da se ji trnek zatakne v ustih; voj. zapeti pištolo, puško dati zapono v tak položaj, da se pištola, puška ne more sprožiti

zapéti se priti z delom na razmeroma oster, koničast predmet: srajca se mu je zapela za vejo / zapel se je ob živo mejo in padel
● 
ekspr. zakaj ste se vsi tako zapeli postali nedostopni, nepriljudni

zapét -a -o 
  1. 1. deležnik od zapeti: zapet gumb; zapet ovratnik, plašč; do vratu zapeta bluza
  2. 2. ekspr. nedostopen, nepriljuden: zapet človek; biti preveč, zelo zapet / sedeli so zapetih obrazov nesproščeni; brezizrazni; hladno, zapeto vedenje; prisl.: zapeto se držati; zapeto gledati, odgovarjati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek